Šahovski odsek je bil kot predhodnik današnjega Šahovskega kluba Novo mesto ustanovljen v Dolenjski metropoli 2. aprila 1946. Deloval je v sklopu tedanjega Fizkulturnega društva Novo mesto. Šahovski odsek so ustanovili na pobudo šahistov Denarnega zavoda, Gradisa, Okrožnega in okrajnega sodišča, Javnega tožilstva in Okrožnega Ljudskega odbora Novo mesto. Na ustanovnem občnem zboru je bilo prisotnih petnajst šahistov, to so bili dr. Tone Hočevar, Tone Šmalc, Jože Klarič, Boris Sarttori, Stanko Modic, Jurij Picek-starejši, Ferdo Kvas, prof. Ivan Kasesnik, Ivan Zorman, Ivan Jenko, Maks Megušar, Mirko Novak, Karl Štrukelj, Gregor Cerkvenik in Branko Lamut.

Komaj teden dni po ustanovitvi šahovskega odseka, so novomeški šahisti v prijateljskem šahovskem srečanju “prekrižali kopja” s šahisti iz Črnomlja in jih premagali s 6:2. Za Novo mesto so igrali Splichal, Sarttori, Avbelj, Šubic, Zorman, Picek, Modic in Klarič. V aprilu in maju istega leta pa so odigrali že kvalifikacijski turnir, na katerem je zmagal Boris Sarttori, drugi pa je bil Jurij Picek. Turnir je zaključilo 21 šahistov. Toliko o prvih potezah novomeških šahistov pred tridesetimi leti.

V letu 1948 pa je med dijaki novomeške gimnazije, pod budnim vodstvom prof. Marjana Dobovška in ob prizadevnem organizatorju – dijaku Ivanu Zabukovcu, rasel rod mladih šahistov, ki so ustanovili šahovski klub, “Stojan Puc”.

Okoli leta 1950 pride do prehodne krize, tako da na pobudo nekaterih ljubiteljev šaha v Novem mestu, skličejo ustanovni občni zbor in 25. januarja 1952 ustanovijo Šahovsko društvo Novo mesto, ki ga je vodil Slavko Kastelic. Člani pripravljalnega odbora Slavko Kastelic, Miro Verbič, Rudi Mihelin, dr. Ludvik Golež in Jurij Picek-starejši, so tako postavili temelje samostojnega šahovskega društva, ker so imeli šahisti občutek, da so kot sekcija v okrilju Fizkulturnega društva zapostavljeni. Od leta 1952 pa teče šahovska dejavnost brez zastojev. V tem času se tudi dijaški klub “Stojan Puc” pripoji k šahovskemu društvu Novo mesto.

Težko bi opisali vso dosedanjo dejavnost Šahovskega kluba Novo mesto, ki je bila razvejana in zelo plodna. Novomeški šahisti so bili uspešni v srečanjih posameznikov, kot tudi ekip.

Med posamezniki je v članski konkurenci največ dosegel prof. Igor Penko, ki je že desetkrat igral na republiškem članskem prvenstvu in leta 1969 osvojil drugo mesto, dvakrat pa je delil 5. do 6. mesto. Novomeščani se lahko postavijo tudi z mladinskim republiškim prvakom. Ervin Poredoš je leta 1974 osvojil najvišji mladinski naslov. Anica Praznik-Bucher pa je leta 1972 delila 1.-2. mesto na ženskem prvenstvu SR Slovenije v Ljubljani. Seveda je treba omeniti tudi prvo mesto ekipe Novega mesta na hitropoteznem prvenstvu slovenskih mest in krajev, leta 1976 na Bledu, uspehe v republiški ligi itd.

Tako smo zapisali ob 30-letnici kluba in nismo omenjali, da klub vseskozi ni imel ustreznih prostorov za delovanje. V letu 1982 je klub dobil stalne prostore v Domu športov na Loki in s tem se mu je omogočilo uspešno nadaljnje delo.

Vsa dokumentacija se v štiridesetih letih ni ohranila. Vendar tisto, kar je ostalo, kaže da je vrsta šahovskih zanesenjakov, med katerimi moramo omeniti zlasti prof. Marjana Dobovška, Ivana Zabukovca, Slavka Kastelica, Mira Verbiča, Franca Mikca, Jožeta Udirja, Igorja Penka, Jožeta Puclja, Slavka Sitarja, Toneta Škerlja in še vrsto drugih, vtkala velik prispevek, da se danes šahisti po štiridesetih letih zbirajo in obujajo spomine na pretekle dni.

Od 1986 do 1999 je še v izdelavi.